Ljudje vedno več časa namenjamo družbenim oziroma spletnim medijem, kjer med drugim najdemo informacije o blagovnih znamkah, ki nam pomagajo pri odločanju za nakup. Zato vedno večkrat vključujemo v komuniciranje tudi vplivne uporabnike družbenih medijev in producente digitalnih vsebin, ki so pomembni za širjenje sporočil o izdelkih oziroma storitvah.
Pred nekaj leti sem iz opazovanja podobnih akcij, že obstoječih bralskih spletnih skupnosti in svoje prepolne omare s knjigami prišla na idejo za skupnost, katere člani bi podarjali knjige neznancem in tako širili ljubezen do branja in kakovostne literature. Na Twitterju smo ji dali ime, jaz pa sem na komunikacijski platformi, ki jo uporablja večina Slovencev odprla skupino. Tako so nastale Knjigobežnice na Facebooku.
V enem od prejšnjih zapisov smo omenili, da so odzivi na družbenih omrežjih odličen vir vsebine. In prav lahko se vam zgodi, da imate pozitivnih odzivov in omemb veliko. Kaj storimo z njimi in kako jih učinkovito uporabimo?
V spletu vsebin in komunikacijskih kanalov, ki se jih poslužujemo v vhodnem marketingu, imajo družbeni mediji zelo pomembno oziroma kar nepogrešljivo vlogo:
Objavili bomo zapis na blogu, novičko na spletu ali pa svojim naslovnikom poslali e-novice, a nimamo lektorja. Ker smo med pisanjem besedilo že nekajkrat prebrali, točno vemo, katera beseda bo sledila prejšnji. Naši možgani delujejo in nam na ta način lajšajo delo. A na žalost je to v primeru popravljanja lastnega besedila predvsem nadležna motnja. Najhuje je, da sicer briljanten um ne prepozna zamenjanih črk in ne vidi, če kje kakšna črka manjka. Lektura lastnega besedila je zato garaško delo!
V podjetjih, ki se primarno ne ukvarjajo s pisanjem in z vsebinami, pogosto težavo predstavlja vprašanje: »Kaj naj objavljamo?«