So Mercatorjeve naslovnice dnevnih časopisov vsebinski marketing?

2016-05-12-blog-jasna-suhadolc-mercator

Mladina si je privoščila šalo, ker petkova izdaja ne bo imela Mercatorjeve naslovnice

Vir: Facebook stran Mladine (z dovoljenjem)

Tokratni zapis pišem na poti iz Splita v Zagreb, kjer bom danes ponovila včerajšnje predavanje o digitalnem vsebinskem marketingu za fakulteto Doba. Včeraj sem v Splitu govorila, kaj je vsebinski marketing, danes pa bi rada zapisala, kaj ni.

Kljub temu, da nimam dostopa do današnjih slovenskih dnevnikov, sem prek Facebooka in Twitterja videla ne eno, ampak vsaj 10 objav s fotografijami naslovnic Dela, Dnevnika in Večera, na vseh je enaka ali zelo podobna Mercatorjeva vsebina, da “ima rad domače”.

Zanimivo je, da je bilo iz objav na Facebooku jasno, da kar nekaj ljudi sprva sploh ni razumelo, da gre za plačan oglasni prostor, čeprav delajo v marketingu. Kar je povsem razumljivo, saj so postavitve člankov na vseh treh naslovnicah skoraj identične običajni uredniški postavitvi. Verjetno sicer v drobnem tisku piše, da je oglas, a vseeno. Ljudje bodo nasedli. Ob prvi objavi, ki sem jo videla, na kateri sta bila le Delo in Dnevnik, sem za hip tudi jaz mislila, da je šlo za poročanje o kakšni predstavitvi, a mi je postalo jasno, za kaj gre, zaradi grafičnega dodatka na obeh fotografijah, kar se pri novinarskem prispevku ne bi zgodilo.

 

Je slovensko poreklo pomembno?

Je. To kaže zadnja raziskava Trženjski monitor, ki jo je za Društvo za marketing (DMS) izvedlo podjetje Valicon. Z naraščanjem obsega potrošnje narašča tudi delež tistih, ki izražajo naklonjenost kupovanju slovenskih znamk, eko in bio znamk oz. izdelkov z oznakami višje kakovosti. Da je slovensko pomembno, kaže tudi lanski spor Mercatorja in Tuša, ki je pri oglaševanju uporabljal slogan “Največji slovenski trgovec.” Mercator je podal pritožbo na oglaševalsko razsodišče Slovenske oglaševalske zbornice (SOZ), ki je pritožbi ugodilo, Tuš pa je posledično izstopil iz SOZ-a.

 

Kakšne bodo posledice?

Trenutno se o kampanji pritožujemo samo na družbenih omrežjih. Če bo o tem poročal kakšen TV-kanal, bo občinstvo bistveno večje in bo informacija dosegla tudi tiste, ki jih na družbenih omrežjih ni. Mercator je v ta projekt šel zavestno, sicer ne bi zakupil vseh treh naslovnic na isti dan. Če bi želeli vedeti, ali bo naše negodovanje vplivalo na prodajo (slovenskih) izdelkov, bi morali imeti Mercatorjeve podatke. Na percepcijo in ugled Mercatorja je vsaj v enem delu ciljne javnosti že vplivalo, vse objave, ki sem jih danes videla na to temo, so negativne. Ampak – jaz nisem ciljna skupina, ker sadje in zelenjavo večinoma kupujem na glavni tržnici. In iskreno, ne verjamem, da bo negativno vplivalo na prodajo. Mi gre pa na živce, da bi kdo zamešal tovrstne aktivnosti z vsebinskim marketingom.

 

Vsebinski marketing, ki deluje

Bistvo vsebinskega marketinga je, da ne govoriš samo o sebi (blagovni znamki, podjetju), ampak poskušaš informirati in izobraževati ciljne javnosti o tem, kar jih zanima. To, kar je objavil Mercator, ni vsebinski marketing, ampak plačan oglas, ki izgleda kot članek. Samo zato, ker ni v klasični obliki oglasa, pa ne pomeni, da je to vsebinski marketing.

Jasna Suhadolc

Jasna je direktorica agencije Actuado in izkušena strokovnjakinja s področja digitalnega komuniciranja z več kot 20-letnimi izkušnjami. Sodeluje z domačimi in tujimi naročniki pri strategijah inbound marketinga in prodaje ter svetuje, izobražuje in predava. Obožuje marketing in nove tehnologije, predvsem pa je velika ljubiteljica predlog in seznamov za preverjanje. V zadnjem času se veliko posveča vrednosti, ki jih imajo za naročnike chatboti, webinarji in umetna inteligenca (AI). Jasna je avtorica knjige Nove priložnosti e-komuniciranja in pogosta predavateljica na različnih strokovnih konferencah. Je tudi pogosta žirantka pri podelitvi nagrad Effie in IABC Gold Quill, trenutno pa je tudi članica upravnega odbora IABC EMENA.