Podcasti oziroma poddaje, kot jih je v slovenščino prevedel Jonas Žnidaršič, so digitalne zvočne ali video oddaje, ki jih preko spleta lahko prenesemo na računalnike ali mobilne naprave. Nanje se lahko naročimo preko RSS protokola, kar pomeni, da nas naprave avtomatično obvestijo, ko so na voljo nove oddaje. Za iskanje, nalaganje in poslušanje poddaj je na voljo veliko različnih aplikacij, najbolj znana med njimi je Applov iTunes, med ljubitelji pa je dobro uveljavljen tudi Pocket Casts, ki je na voljo za iPhone in iPad, Android, Windows phone in v vseh najbolj razširjenih brskalnikih.
Podcaste ustvarjajo velike medijske hiše, ki z njimi obogatijo ponudbo svojih vsebin, podjetja in organizacije, strokovnjaki z raznih področij, pa tudi popolni ljubitelji, ki imajo dovolj znanja z določenega področja, da lahko z njim suvereno nastopajo ob boku večjim producentom medijskih vsebin. Tako praktično ni področja, ki ga podcasti ne bi pokrivali.
Skratka, karkoli že počnete, nekje je sorodna duša, ki o tem pripravlja oddajo in jo preko spleta pošilja v širni svet. Omeniti pa je treba, da pravoverni podcasterji radijskih in TV oddaj, ki jih medijske hiše objavljajo kot podcaste, ne priznavajo kot avtentične poddaje. Nekaj časa so tudi strogo ločili med podcasti, ki so bili samo v zvočni obliki in vodcasti, ki so imeli tudi video sliko. Meje so se precej zabrisale, pravzaprav je pomembno le to, da poddaje lahko v žepu nosimo naokoli in jih poslušamo kadarkoli, med kuhanjem, likanjem, tekom ali med urejanjem računovodstva.
Izraz podcast je bil prvič zabeležen leta 2004, a so razni entuziasti že pred tem snemali nekakšne zvočne bloge in jih objavljali na spletu, poslušalci pa so jih predvajali na tedanjem Applovem predvajalniku iPodu. Nekaj časa so bili vroč buzzword med tehnološkimi zanesenjaki, ki so nato malce pozabili nanje, kar pa ne pomeni, da je scena zamrla. Nasprotno, počasi se je razvijala in se tako okrepila, da imajo dandanes podcasti v Ameriki približno 46 milijonov poslušalcev (17 % populacije nad 12 let), vedno več pa jih je tudi pri nas. Podcasti so postali zelo zanimivi za oglaševalce, saj nagovarjajo precej raznolike profilirane skupine ljudi, vsem pa je skupna tehnološka radovednost. Zaradi občutljivosti poslušalcev na generične oglasne vsebine, podcasterji svoje sponzorje najraje predstavijo osebno, skozi lastne izkušnje z izdelki, predstavitev pa vtkejo v pripoved na nevsiljiv način. Tak način oglaševanja koristi vsem, oglaševalcu, avtorju in poslušalcem, ker zagotavlja boljši vtis, ki si ga ljudje ustvarijo o znamki.
Kot smo že omenili, tudi v Sloveniji nastaja vedno več podcastov, kar je verjetno posledica tega, da je vedno več tudi poslušalcev, ki jih zanimajo raznolike vsebine:
Med tujimi podcasti jih je sicer veliko, ki obravnavajo marketing, odnose z javnostmi, digitalno komuniciranje, nove tehnologije in podobne teme, a kot vsakič, bom tudi tokrat izkoristila priložnost, da poudarim, da je vedno najpomembnejša zgodba in sposobnost pripovedovanja. Če si začetnik in bi rad spoznal čare podcastov, ti zato predlagam nekaj odličnih poddaj, v katerih je poudarek na zgodbah:
Nina Kožar, svetovalka za digitalno komuniciranje