V moj e-nabiralnik dobim ogromno pošte; poleg tiste, povezane s projekti, tudi od organizacij, v katerih sem aktivna, ter newslettrov, na katere sem se naročila. Potem so tu še sporočila, na katere se nisem naročila, ki večinoma pridejo na info naslov, ki je objavljen v bazah podjetij, ter na tistega, ki je objavljen na spletnem mestu. Nekateri pa pridejo nepovabljeni tudi na moj osebni e-naslov.
Tako se mi je prejšnji teden zgodilo, da sem prejela promocijsko sporočilo nekoga, ki ga ne poznam. Podjetje mi je bilo sicer znano, a iskanje po @podjetje v inboxu ni obrodilo sadov. Zato sem pošiljatelju pisala in ga povprašala, kako je dobil kontakt. Odzval se je hitro in prijazno, a z odgovorom, da so do “mojega kontakta prišli prek LinkedIna”. Preverim – nisva povezana. Iščem naprej in vidim, da sem povezana z njegovim direktorjem. Zgolj povezana, osebno se ne poznava, na LinkedInu nisva komunicirala. Se vam zdi primerno, da mi pošlje njegov sodelavec promocijsko vsebino? Meni ne! Škoda, saj vsebina na prvi pogled ni bila slaba. Ampak podobno kot prodajalca na vratih odpravim zaradi njegove vsiljivosti, še preden mi lahko pokaže svoj izdelek, to naredim tudi z nezaželeno e-pošto.
Opt-in ni pomemben le za zakonodajo, ampak predvsem za odnose
LinkedIn sicer omogoča izvažanje kontaktov in teoretično torej lahko te e-naslove uvozimo v sistem za pošiljanje e-sporočil. (Za radovedne: My Network > Contacts > Settings > Export LinkedIn Connections.) A če nekaj lahko, še ne pomeni, da je to dobra ideja. Na družbenih omrežjih se ne povezujemo zato, da bi od nekoga prejeli prodajno sporočilo. Ste bili kdaj veseli promocijskega sporočila, ki ga je vaš novi LinkedIn kontakt poslal takoj po potrditvi? Se mi je zdelo. Na delavnicah o uporabi LinkedIna vedno poudarjam, da je povezava z nekom na družbenem omrežju šele začetek odnosa, zaupanje pa si je treba pridobiti.
Kako graditi bazo naslovov?
Z uporabno in relevantno vsebino, nasveti in predvsem osredotočenostjo na druge, ne nase. Razmislite torej, kaj potrebujejo in želijo vaše ciljne javnosti, katera vsebina bi jih lahko prepričala, da vam v zameno zanjo zaupajo svoj e-naslov in dovoljenje za pošiljanje e-sporočil. Pogosti primeri, ki jih uporabljamo v e-mail marketingu, so e-knjige (e-priročniki, e-vodiči), kvizi, webinarji, video vsebine, rezultati raziskav, predloge (template), študije primerov in brezplačni preizkusi.
Če želite uporabiti LinkedIn, lahko tistim kontaktom, za katere menite, da bi jih vaše izobraževalne, zabavne in ne zgolj prodajne vsebine zanimale, napišete personalizirano zasebno sporočilo in jih povabite, da se vpišejo v bazo prejemnikov, pri tem pa ne pozabite navesti tudi koristi. Najboljšo bazo prejemnikov pa boste na družbenih omrežjih zgradili postopoma, z deljenjem uporabnih informacij in objavo zanimivih lastnih vsebin.
Ne pozabite na kazni
V orodju HubSpot, ki ga za nas in naše naročnike uporabljamo za vsebinski in inbound marketing (smo Hubspotov Certified Agency Partner), je ob vsakem uvozu e-naslovov jasno zapisano, naj tega ne storimo, če nimamo izrecnega privoljenja, saj je spoštovanje zasebnosti ne le dober marketing, ampak nas k temu zavezuje tudi zakonodaja. Tako moramo označiti, da:
- prejemnik pričakuje sporočila našega podjetja,
- imamo z njim odnos in smo mu poslali sporočilo vsaj enkrat v zadnjem letu,
- seznam prejemnikov ni kupljen, izposojen ali pridobljen s strani tretje osebe.
Kazni, ki vas lahko doletijo, niso povezane le z zakonodajo, ki ureja pošiljanje nezaželene pošte - v Sloveniji so to Zakon o varstvu potrošnikov, Zakon o elektronskih komunikacijah, Zakon o elektronskem poslovanju na trgu in Zakon o varstvu osebnih podatkov. Morda še bolj verjetna in učinkovita kazen je ta, da vašo e-pošto prejemnik označi kot spam. Če je takih prejemnikov več, lahko to resno vpliva na dostavo vaših e-sporočil drugim prejemnikom v seznamu in vodi celo k blokadi vašega računa. Da o porušenem odnosu in morebitnemu požaru na družbenih omrežjih niti ne govorimo.
